Članki
-
Omenjen dostop do vsebine. Popolni dostop imajo naročniki na portal.
Prijava - ste se pozabili prijaviti s svojim uporabniškim imenom in geslom?
Še niste registrirani? Registracija
-
Komuniciranje z javnostmi pri projektu »Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, I. in II. faza«
avtor: Meta Širca
Projekt »Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje« (RCERO Celje) je celovit projekt 24 občin Savinjske regije, ki so pristopile k skupnemu reševanju problematike ravnanja z odpadki. Projekt je bil zaradi svoje obsežnosti razdeljen v dve fazi. Prva faza RCERO je zajemala izgradnjo sklopa objektov in tehnoloških naprav, kot so sortirnica ločenih frakcij, kompostarna, demontaža odpadkov ter odlagališče preostanka odpadkov, v drugi fazi pa je sledila izgradnja objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov in Toplarne Celje, kjer se obdelani odpadki še energetsko izrabijo.
-
Miroljubna uporaba energije iz cepitve jeder atomov, njene nevarnosti in prednosti
avtor: Dr. Branko Družina
Energija, dobljena s cepitvijo atomskih jeder, je danes prisotna v mnogih državah, in težko si je zamisliti, da bi jo povsod lahko takoj zamenjali z energijo, dobljeno s klasičnimi fosilnimi gorivi. Ljudje še vedno prestrašeno govorijo o njej, saj je bila prva uporaba te energije uporabljena na najslabši možni način, to je z uporabo atomskih bomb na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Ta demonstracija te velike energije je imela za posledico strahoten odpor proti uporabi jedrske energije v miroljubne namene po celem svetu. Tudi ob vsaki nesreči, ki se zgodi v jedrski elektrarni, je odziv javnosti izredno buren in zahteve po ukinitvi jedrskih elektrarn pogosto prerastejo v demonstracije velikega dela prebivalstva v mnogih državah. Po eni strani je to razumljivo, po drugi pa velikokrat prehitro in velikokrat podprto z lobiji drugih energetskih virov. Tudi sedaj je čas, ko se odpori proti jedrski energiji vrstijo po vsem svetu, saj je nesreča na Japonskem, ki pa je ni povzročil človeški faktor, povzročila, da so mnogi prepričani, da jedrska energija ni varna, saj lahko nesrečo povzročijo kljub vsem varnostnim pojavom tudi naravni pojavi.
-
Pojavljanje pobočnih masnih premikov v Sloveniji
avtor: Marko Komac
V Sloveniji so pojavi pobočnih masnih premikov zaradi njene pestre geološke sestave pogosti, njihove posledice pa so škoda na objektih, na žalost pa tudi človeške žrtve. A odgovornost za to je treba iskati pri človeku in njegovem nespametnem prostorskem načrtovanju ter s tem nepotrebnem izpostavljanju oseb in lastnine prisotnim naravnim procesom.
-
Poslovni model ekoindeks
avtor: Andrej Janko
Družba BTC je razvila in uvedla svoj lastni poslovni model za vrednotenje in spremljanje odnosa do okolja, ki se imenuje ekoindeks in je bil leta 2008 uveden v vsakodnevno poslovanje družbe. Z ekoindeksom družba BTC vrednoti svoja dejanja, s katerimi vpliva na zmanjšanje negativnih učinkov in povečanje pozitivnega vpliva na okolje. V model je vključen tudi odnos do širše družbe, zato predstavlja pomemben del sestave ekoindeksa tudi družbena odgovornost.
-
Potencialni prispevek energetske izrabe komunalnih odpadkov (MKO) k EU ciljem zmanjšanja CO2 in uvajanju obnovljive energije
avtor: Marijan Ivanc, Andrej Ivanc
Članek prikazuje prispevek energetske izrabe odpadkov (MKO) k ublažitvi klimatskih sprememb v skladu s cilji EU. Ti so: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljive energije, zmanjšanje porabe energije in povečanje deleža biogoriv. V zvezi z zadanimi ukrepi je potrebno dopolniti okvirno EU Direktivo o odpadkih in v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov zmanjševati delež biološko razgradljivih odpadkov. Energetska izraba MKO oziroma ostanka po ločenem zbiranju lahko občutno prispeva k uresničenju EU ciljev in izboljšanju vplivov na klimatske razmere. Pogoj za čim boljšo energetsko izrabo MKO je doseganje energetske učinkovitosti postrojenja, izražene s faktorjem R1. Ta mora biti R1 > 0,6 za postrojenja z dovoljenjem za obratovanje do 1. 1. 2009 in R1 > 0,65 za obratovanje po 31. 12. 2008. Doseganje faktorja R1 je tudi pogoj da postrojenje pridobi status reciklaže. Prikazani so tudi stanje termične obdelave in trendi za prihodnost. Vsekakor je potreben sklenjen krog med termično obdelavo odpadkov in uporabo pridobljene električne in toplotne energije, po možnosti na isti lokaciji.
-
Regeneracija goriva iz usedlin gorivnih rezervoarjev petro-trgovske verige
avtor: Žiga Schäffer, Viktor Grilc
Članek obravnava odpadne gošče, ki nastajajo v rezervoarjih za tekoča pogonska goriva (neosvinčeni motorni bencini, dizelsko gorivo, lahko kurilno olje in kerozin; t.i. lahki in srednji »beli« naftni destilati). Na dnu vsakega konvencionalnega rezervoarja po določenem daljšem časovnem obdobju uporabe nastane usedlina. Konvencionalni rezervoarji (nadzemski ali podpovršinski) so grajeni iz črne (rjavne) pločevine in imajo prostornino od nekaj tisoč do nekaj milijonov litrov. Pod vplivom vlage in kislih komponent goriva, stene rezervoarjev korodirajo in se luščijo – rjavijo. Vlaga vstopa v rezervoarje na tri načine, in sicer: a) na bencinskih servisih (BS), ko ob praznjenju podpovršinskega rezervoarja manjkajočo prostornino zapolnjuje vlažna atmosfera – v hladnem okolju pride do kondenzacije vlage oz. do t.i. pojava znojenja sten; b) zaradi varnostnih razlogov morajo biti transportne cevi v velikih skladiščih »potopljene« oz. napolnjene z vodo v času, ko ne poteka transport; c) s tankerji, kjer prav tako pride do pojava znojenja sten. Rezervoarji morajo biti v času, ko so prazni, »inertirani«. To pomeni, da se napolnijo v povezavi z vlažnim morskim okoljem z vlažnimi inertnimi plini, ki so v tem primeru zgoreli ogljikovodiki, ki poleg ogljikovega dioksida jasno vsebujejo še vodno paro.
-
GO v šoli in vrtcu
avtor: Darja Fink, Betka Gorjup Skok in Nada Osolnik
Smo šola pod Gorjanci, kjer živimo v sožitju z naravo. Da imamo resen namen pomaga ti ohraniti svet zdrav, smo dokazali z našim večletnim sodelovanjem v projektu Ekošola kot način življenja.
Na naši šoli že več let zbiramo odpadne baterije. Zavedamo se, da bi drugače veliko odpadnih baterij končalo v smetnjakih med gospodinjskimi odpadki ali pa kar tako v naravi. -
E-gradivo za predmet Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
avtor: Nejc Zakrajšek, Milenko Roš, Srečo Zakrajšek
Zavod za spletno izobraževanje MINETIE je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada pripravil egradiva z naslovom Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za izobraževanje v višješolskem programu Varstvo okolja in komunala. Gradiva so od 15. 10. 2010 prosto dostopna na spletni strani www.minet.si/egradiva. Gradiva so namenjena predavateljem kot pripomoček pri predavanjih in izvajanju študijskega procesa in za samostojno učenje, utrjevanje in preverjanje znanja študentov. Cilj egradiv je povečati učinkovitost poučevanja in samostojnega učenja, predvsem z večjo motivacijo, kar omogoča medij, ki je študentom blizu, in z uporabo multimedijskih tehnik, ki dokazano olajšujejo pomnjenje in razumevanje. Egradiva bodo povečala tudi možnost javnega dostopa do virov znanja in tako omogočala izobraževanje vsem, ki jih to področje zanima oz. je sestavni del njihovega učnega, študijskega ali delovnega procesa.
-
Električna vozila in politika EU
avtor: Mag. Jure Leben
Evropska avtomobilska industrija je vodilna v svetu v razvoju čistih in energetsko učinkovitih tehnologij, zasnovanih na motorjih z notranjim izgorevanjem, saj je v zadnjih 15 letih veliko vlagala v raziskave in razvoj. Je tudi ena bistvenih evropskih panog, je konkurenčna, inovativna in podpira širok izbor sorodnih panog.
-
Ocena onesnaženosti tal na področju Stare Cinkarne in na njenem vplivnem območju Celja ter predlog možnih ukrepov za sanacijo
avtor: Ribarič Lasnik Cvetka, Grilc Viktor, Lakota Miran
Področje celjske občine je zaradi dolgoletnega onesnaževanja močno obremenjeno s težkimi kovinami. V okviru priprav za izdelavo strokovnih podlag za sprejetje zakona o sanaciji Celjske kotline smo pripravili raziskavo, katere namen je bil ugotoviti vrsto, obseg in porazdelitev onesnaženja okolja na treh lokacijah v občini Celje, degradiranih zaradi nekdanje kemijske in metalurške dejavnosti v Celju.
